Napisal/a Daimon, v sobota, 13. nov. 04 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Prerokovano mi je bilo, da norosti ne uidem med decembrom, februarjem. Čakam, da sinici kri zapoje skozi režo jutra, skozi jutra megle,svinca.
In vem, siničke bljuvajo v gnezdih, pred lepoto jih je sram. Nimam posebnega odnosa s soncem. Ko se utaplja mu pomagam. I z predala melanholij jemljem vrečke votlosti noči, nabiram ugasle zvezde in si prepevam tišino. Na poti domov se mi vedno stresejo. Prekolnem vesolje in vesolje mene. Jaz sem ljubezen.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|