|
Od stor
|
|
Golo v vazi dežja čaka,
da ga odkrije čudež.
Golo misli, da je provokativno
pa le cvetje upogiba.
Smešno...
Misli, da bo čebela znorela,
ko bo videla gol vrt.
Znaša se nad sabo z mislimi,
da vlada nadstropju.
Pa je le golo šumenje,
ki sredi zagona izgine v zemljo.
***
Motiš gobo, ki srka kelih nemira.
Hoče postati velika, pa je le kamen.
Iz njega ni dobrega kruha
le pesek, ki liže ga muha.
Krila vesti ji ne dajo krvi,
zato ga izziva - bi rada strasti.
Pa koplje naprej v okorne prsti,
če dvigne se više izziv izgubi.
***
Hudournik razgaljenih iluzij
se steka v polje konkretnih puhlic.
Izbrane z neslišane police glumačev
so le besede, ki blatijo um.
Navdihnjeni iz praznega srca
grmijo
in zbudijo starca srednjega veka,
ki jih izpraša
zakaj mu pi*** brenčijo na ušesa.
A to smetišče šumenje novosti zamenjuje
s šumenjem PVC vrečke. Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)
|
