|
|
Strah |
|
|
|
Od Kvazimodo
|
|
Strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi je postajal vse večji. No, potem je umrla babica in pokopali smo jo v njeni najljubši obleki. Ničesar ne čutim več, niti jeze! Sem zapisal globoko v srce in kmalu potem zajokal kot majhen otrok.
A strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi je postajal vse večji. Zdaj vem, da imava oba velike oči in nekaj malega za povedati. Drug drugemu in vsak sebi.
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
16:20 - 18.12.2005
Imam trhlo pregrado v glavi in rosnih dvajset in nekaj let. Puščam si dolge lase (samo do Medane). Različnih nogavic ne nosim
Beri dalje...
-
14:14 - 30.12.2010
Dekle hodi sama v trdi temi,je zima in začuti,da ji srce igra veselo melodijo,pesmi,ki si jo je zaželela.
...
Beri dalje...
-
19:45 - 23.03.2008
Krasno,
ko stopaš tja v nebo
prav do oblakov.
Čudovito,
da poješ in tvoj glas
Beri dalje...
-
09:43 - 31.07.2006
Kdo meni te besede narekuje, ki pero jih moje zapisuje? Sem to jaz, ali le moj izraz? Je to Božja roka, ki v meni budi nedolžne...
Beri dalje...
-
12:00 - 16.06.2010
Stara hiška.
Rdeča opeka.
Na ocvetenem polju.
Čuva mrtvico,
ki pase,
v visoki travi.
P...
Beri dalje...
-
08:33 - 22.03.2006
Čakam te, da prideš v prostranstvo mojih sanj, da raztrosiš vse svoje nianse po mojih igrivih sanjah, da občutim, kako hodiš ...
Beri dalje...
-
08:58 - 08.09.2006
Neslišne mehke noči
oblečene v beli bombaž
najlepša družba ste mi,
ko nežno drsim skozi čas.
...
Beri dalje...
-
07:44 - 05.09.2008
Nebo
ptice letijo
ptice lebdijo
med oblaki luknja
dve
tišina
modrina
modrina morja
modrin...
Beri dalje...
-
20:02 - 18.04.2008
Jesen že trka nam na vrata,
na vrtu jabolka zorijo,
tak' sočna, slastna se mi zdijo,
ubrala eno sem za brata.
...
Beri dalje...
-
10:08 - 20.11.2004
Različni a tako podobni edini sami v sebi redko svobodni željni vsega da nam le kaj ne bi ušlo Frustriranci vesolja? <...
Beri dalje...
|
|
|
|
|