Naj ugasne svetloba zvezd.
Naj uvene najlepša roža.
Naj strohni mi moj obraz.
Naj le še tišina me obkroža.

S kuhinjsko krpo,
pokrijem
testo iz besed.

Vrveči šal,
čeveljci
in trop snežink.
Preproga sanj,
zidovi zvezd,
vse brez besed.
Le roka riše,

Strast je ta,
Ki se v meni prebudila je.
Tebe k sebi vzela je,
Dregetala v mojem naročju le,
Stiskala k meni te,
Beri dalje...

Tistega sončnega dne v februarju,
ko bil sem sam, zapuščen,
taval sem po mestu tem,
zmeden in osamljen.

KWA SE DOGAJA TLE NA TEM SVETU
VSE JE TKO KT V ENMU ZAJEBANM GETU.
VSAK SAM ZA SVOJO RIT SKRBI
ZA DRUGE MU MAR NI.

(posvečeno dragemu)

Dragi, pijačo ljubezni,
v kelih nalijva....
potoči iz žil se v vene,
ki p...

              Beseda
        ogenj &n...

Senca. Puščava. Boben.

Senca temno sive barve,
poplesuje po puščavi.
Njene lahne stopinje
bobnijo v vetru.

...