Počasi se plazijo_
na vse strani, a še vedno se
vračajo na Mrhovišče: ker
Misel ˝pogine˝, ko se izgovori,
Beri dalje...

Nekaj ekvivalentnega jeziku celovitosti,
skoraj enaki trenutki jasnega
približevanja najinih jeder bistvu
dneva nežno združe...

Srečni lasje ki v vetru drhtijo in samotne tiste skale, ki ob morju gole leže, poslal sem pogled, čez daljne poljane slovesa, polomil ta dan, ukriv...

Kdo meni te besede narekuje,
ki pero jih moje zapisuje?
Sem to jaz, ali le moj izraz?
Je to Božja roka,
ki v meni budi nedolžne...

Črni nad menoj oblaki bde
že od usode moje rojstva.
Spomin mi, željan spokojstva
v temni noči z nespečnostjo kale.
...

Za novembrski je čas prehladno,
na stražarskem mestu – tu na osmici,
tovariš pravi, ki odhaja: »Životinjski – gadno!&l...

Tu odgovorov ni najti, kako naprej,
je potovanje smoterno nadeljevati, ali?
Sam izbral si to pot, oaza glej,
re...

Časovni fragment na x osi,
integrirana vrednost sveta se približuje nič.
Poliedrična konstrukcija zla nosi v vsakem oglišču definirano vr...

To je moja prva pesem ki sem jo izbrala samo zato ker mi pomeni veliko več..

Bil je zimski dan,
v bele oblake prikovan,
z belimi snežinkami objet,
beli v duši je ta svet,
leden, otrpel ...