Luno so zakrili
sivi nočni oblaki.
Tako kot je moje misli zakrila
siva koprena temačnih vprašanj,
ki me srečujejo Beri dalje...

Podtalno
sem občutil
tvojo svobodo.

Pil bi vodo Marsa,
se dotaknil Venere,
bil pobožan s Sonca.

Krik in potem odmev, ki sledi
neznosnemu hrupu polomljenih kril,
porazi, zanikani z vsakim zamahom,
v boju, ki traja dokler ne...

hočem, da boli,
kot mora boleti,
zgaj ko si drgnem podplate in sestavljam kosti,
zdaj ko potujem v laži;

Kri svetá tečem,
praznin prenahranjen.
pridi noč vame
da skozte zasvetim.
zametem te čase
v najem ti jih dajem Beri dalje...

a te pogrešam? sprašujem se... a te ljubim? ne zavedam se... a si moj edini? odgovor v srcu je... da, pogrešam te... zato ob...

linije narisane s krvjo
iz njene rane zadrgnjene z
vrvjo...barvajo podpluto,sivo
kožo...in konec je...vse je za njo... Beri dalje...

zagrizla sem se v Idejo
o Koncu-
tako močno,
da sem ga spregledala,
ko se je res zgodil

Zdaj prišel je pravi cas
ko se ozrne vsak od nas
in ko v glavi sliši glas
ki ga budi
Prišle so še skrbi ...

Vidiš, danes prvič pišem pesem.
Pesem, ki je samo tvoja.
Pesem, ki obljublja ne obstoja
in ne išče si t...