V meni se pretakajo misli brez reda in
pritajeno popuščajo ekstazi duha,
ki je brezmejna. Ven, ven, življenje,
...

Ne morem zadremati.
Prepiram se s ponosom.
Hodim po linijah.
In vem kako blizu sem bila, da prekoračim.
...

Vesel pijanec,
žalosten človek.

Bolje pesnik,
kot pijanec.

Košček modrine,
ki ga z neba polagam
v vrt življenja.
Začinim z zvrhano žlico
sladkega hrepenenja,
dodam kapljico slučaja<...

Kadar padaš, nauči se leteti,
nazaj, na vrh gore se povzpeti.

Kadar letiš, nauči se pristanka,
da ne bo grenila bolečine te uganka....

Nikoli ne spi kdor njega odkrije, mu več ne ubeži, četudi se skrije. ...

Sem zopet tu med starimi zidovi
se polnim z duhom tistih dni
blaženi vsi, ki so tu zbrani
veže nas sij, nekdanjosti.

Vrstic ne pišem več, (še tole bi prečrtal!),
besede, zlogi padajo kot zadnji sad.
Jesen je, jaz pa po vsej sili vrta...

Ptice letijo visoko v nebo,
letijo, letijo,
daleč v neskončne modrine strmijo.
Tudi jaz si želim biti ptica.

Mraz je. Ledeno mraz.
Osemintrideset stopinj.
Vse naokoli zmrzuje.
Pločniki so ledeni,
da pešci ne morejo hoditi
brez padc...