Ciril in Metod sta se zagovarjala
pri Hadrijanu II. Kdo bo podprl
moje iskanje Boga?

V vetru, puščavi griva izigrava leve in desne.
Rajajo po pesku kot vrtalke božične.
Sem ter tja ji šibajo očke...
in za vrat in očke...

Sama sedim
v zvezde strmim,
v daljavi muzika igra,
spomin odnese me tja
v upanju,da zagledam te
kako me čaka&s...

kako naj ti povem to,
ampak neboleče in obenem odkrito,
res močno razjeda me ves čas,
nestrpen sem kot jesenski klas,
začutim ...

Zasanjano se je zazrl
v razsvetljena okna njene duše.
Prevzel ga je občutek topline
in domačnosti.

Kako lahko rečeš,
da ne stojim za svojo pesmijo
in da prepisujem od drugih,
ko pa so drugi pisali vame?

Beri dalje...

iskre valijo
v očeh skrivnosti
ljubki pogledi
rjavo sivi
kivijevsko zeleni
po ptičje plašni

Spet pada iz belih oblakov,
ta sneg, ki nam dela le zgago,
nič boljši od mestnih prostakov!
Kot cipa se vede ne...

V mojem vrtu rase bolna roža.
Odkar je dala cvet samo veni,
čeprav jo vsakdan zlato sonce boža
in blagi dež pol...

Potrta sem,
v sebi strta.
Sto koščkov
razletenih
in jaz vmes,
na razbeljenih
kolenih.