Takole gre, z vrtnico v zobeh.
Rekla mi je - gusar mojih ledij –
in tisto noč sem potem doživel
svoj prvi brodo...

Moj vlak Življenja na postaji Dvom obnemi,
drugače dan za dnem naprej hiti
in v dolge črne noči bedi,
ampak, sedaj že dlje č...

Zaobrni me
Neizgovorjena.
V neznosno tišino,
v dokončno praznino,
beseda odmrla.

Njemu je žaga
odrezala roko
in vsak prst
je vzbrstel.
Iz zemlje v nebo,
med črne oblake.
Kdo prste bi ...

počasi trgaš tkivo mojega srca:
vlakno po vlakno,
nitko po nitko

...ljubim jo, ne ljubim je,
ne ljub...