Rekli so, da si prestara,
verz iz pesmi si prebrala.
Na ves glas si se smejala.

Če pa bi jaz pesnit zna...

Čukasto sem gledal,
ko beseda je tekla o ježih v želodcu,
ko ljubezen prelevi se v občutek

Tako rada
bi bila ženska,

vsaj tisti trenutek,
ko Tvoji prsti
objamejo moja zapestja.

Ura enajst, vso mesto že spi,
gledam skoz okno,
nikjer ni luči.

Vonj po dežju.

Kadar me žalost zagrne,
se potopim v globine
in iščem spomine.

Vsaj eden naj kot izvir
plane na dan Beri dalje...

Kot dišeča češnja
se sprehajaš po mojem obrazu.
Ali tvoje ustnice čuvajo spomine? 

Danes je poseben dan,
v rokah šopek rož imam,
odšel bom tja kjer ima poslednji dom,
postal, prisluhmil spominom...