|
|
Svoboda |
|
|
|
Od Yggradsil
|
|
Prišla si.
Ne ti, nekdo drug;
brezimen, neznan. Zvezan bi se vrgel
v rumeno reko pod rumenim nebom
in žareče bi sonce pestovalo
groteskno napihnjeno truplo
minule zavesti.
Pepel goreče zvezde
pada na moje nežno telo.
Zahajajoč za sipinami Atlantisa,
z noži simbolov pribita na križ,
zbegano strmiš v drobeč se odsev. Metulj poletim soncu nasproti
brezimen, neznan. Svoboden. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
13:35 - 05.01.2005
V rokah svilena fotografija -
na njej obraz njegov meglica sanj prikriva.
Soj angela - ki hotel bi postati-
bežeča ...
Beri dalje...
-
07:16 - 12.08.2011
Jezen,
razočaran,
žalosten.
Neumen,
neučakan,
zamerljiv.
Primitiven,
...
Beri dalje...
-
07:28 - 29.08.2008
Pesem napiše,
da bi delček sebe dal.
Ne, ker bi rad
potvarjal,
vlival
in vsiljeval
kar mog...
Beri dalje...
-
16:23 - 19.09.2007
...
Beri dalje...
-
14:38 - 11.02.2010
Padla sva v morje
zaigranih čustev.
Vrtinec naju je potegnil vase.
V neskončni globini
sva se t...
Beri dalje...
-
11:56 - 24.10.2009
Sonce zdavnaj je zašlo
in ne najde več
svojega mesta
na mojem nebu ljubezni.
Sedaj tema skriva r...
Beri dalje...
-
12:36 - 02.02.2006
srečen sem, kar žarim,
končno,
pofukal sem... njen cekin.
bi te moral takoj,
prasico,
...
Beri dalje...
-
16:47 - 03.07.2007
O, ti poezija
ti živiš, saj nisi prah
si kot veter neulovljiva
vidna si le v solzah.
Solze žalosti in s...
Beri dalje...
-
01:36 - 25.09.2008
Noč je, ljubezen spi pod črno škatlo.
Moja negotovost je tvoje orožje.
Čemu bi te uničil?
Moj peskovnik ni več ...
Beri dalje...
-
07:54 - 03.12.2005
Tonem,
kot kamen v vodnjaku.
Dolga je negova pot do dna,
zavita je steza v blodnjaku,
ki vodi do tvojega srca.
In vem,
Beri dalje...
|
|
|
|
|
