INVOKACIJA

''Vihùi hvalíti Dádibogu!'' znamo
Tako začeti Bogom peti slavo,
Ko že Triglavu poklo...

Oh,
kako se medim,
kot kocka ledu se že topim.

ko utihnejo gromovi
ko zapojejo zvonovi
ko skozi polje cveteče
smejoča deklica steče
smejoči fantič poljub v zrak meče
Beri dalje...

Sledi puščala je pot siromašne,
vojaka hrabrega nos'le ga pokončno.
Omagale so misli mu nejasne,
kot preje tanke skrivale neskončno....

danes, prvič:
perje pod obutvijo časa
lebdenje
nekaj besed nad tlemi
brez kazalcev
pripeta na neskončnost
v glasni ti...

Dnevi dela bli so šteti,
vse za grozdje so izvzeti,
če se je splačalo neveš,
preveč spiti ga nesmeš.

Beri dalje...

I.

Čakam te,
nedolžni mesija,
ogrnjen v bleščečo molitev,
čakam te s težkim bodalom.
Beri dalje...

Samo jaz
te znam prebrati
sestaviti kretnje
v namige
pričarati poglede
v pomen
dati iskro besedam

Čas beži, vedno hitreje, se kotali,
tažko se je spopasti z njim.
Ljudje prihajajo in odhajajo,
jaz pa sam,
nikomur ne govori...

Veter ti ponoči ni razmršil las
ko si v naglici prihajal pome
Nežni snopi dežja
so ti oblekli telo v pričakovanje