Sanjam tvoj dotik.
S prsti rišeš
po mojem obrazu
slike
pastelne
pisanih barv.
Nežen dotik jutranje rose...

Odtisnila si jutro
in zbledela v samoti
ko si plavala v penah
pozabljenega oceana
in s svojega telesa
praskala...

Ceste so zarisale mrežo v misli,
kot bi jih vlekla dekleta čez kolovrate
razpadajočih obzidij uvelega dvorca,
ki ga objemajo...

Prehojene poti,
se v kratkem blisku,
kot film odvrtijo pred očmi,
zajel me je dvom,
pred neznanim strahom,

Šepet davnih bogov
v krošnjah dreves,
eho minulih časov, nebo pa sivo,
pripravlja se dež. Gozd.

Danes nabrala sem šopek češnjevih cvetov,
takšnih pregrešno belih in omamno dišečih.

In tebi jih dam.

Duha
ubija mi
praznine moč ...
Oči
odsotno
zrejo v temno noč ...

Meglena poljana,
pozabljena marjetica
in tvoja grenka sladkoba.

Zibelka v puščavi,
puščavnik v Ne...

Prišel sem, da ti zašepetam v uho,
prišel sem še enkrat,
prišel sem zadnjič in ti povem,
...

Vedno znova se mi pojavljajo te sanje,
Sedaj me je strah potopiti se vanje.
Nekdo mi vedno znova sledi,
Vedno znova bežim pred njim!...