Zdaj, ko je najlepše, me odpelji
daleč vase, v svoj globoki svet.
Čutiš, ko utonem ves razgret
v vsaki tvoj...

Življenje se ti v dveh dneh postavi na glavo pa spet nazaj, še v toplejšo barvo.. Morda tako zaslepljujočo, da sploh ne vidiš odtenka.

Počasi,
korak za korakom,
sestopam.
Oprta na lastno kri,
počasi,
da se strdi,
da mi ne drsi.

V samoti tihih sten,
iz toplega svetlega lesa,
mi mirno odžiga duše stenj
in se srce prav nič pri sebi ne kesa,
lepot...

dišiš kot gozd
po jutranjem dežju
diham s teboj

jasnina
še ni spletena
pajek še spi 

Hodim po svetu ..
Počutim se samo ..
Opazujem ljudi ..
Toliko jih je,
a vsi isti..
Zamegljen pogled in
hladen nasmeh...

Medli se mi od stavkov tvojih,
desni prekat možganov ne deluje.

Tudi jaz sem iskalec,
ki tiho prodira
v globine notranjih
čustvenih prvin.

Vprašanja meglijo mi oči,
vsako znova, vsako bolj,
me žre, ko da bil bi molj
ki mi dušo požrešno je, mori.

Ne d...

Na teh koncih oblosti
se plazijo razpadajoče strige,
ki tehtajo 113 kg,
slepi krokodili so popili
črno-zeleno reko, Beri dalje...