Kot sonce,
kot dez.

Kot mir,
kot vojna.

Kot nasmeh,
kot solze.

Navzven obrnjene oči imamo
ne vidimo notranji svet,
izgradili smo cerkva veliko,
zaprli v njih smo lasten med. ...

Zaprem oči in se zazrem vase.
Vse kote moje notranjosti
osvetlim s sojem mojih oči.

Toliko smeti!
Toliko nepotrebnih stvari! Beri dalje...

Zbujen v mestu, ki ga ne poznam, rojen v mestu, ki ga rad imam, spočet v mestu, ki mi ne pomeni nič. Poti so vodile me po svetu, rad sem prepusti...

Daj, sedi pod lipo. Nerazcvetena
ponudi senco rodoljubom. Jasnim
koreninam se vračaj, blagozvočnim
šumenjem iz ...

Grenko se moja čustva predajajo,
spominu tvojih lepih besed
in zvoku pomladi, brez le teh.
Življenje ni preneslo njih i...

Ko takole čez dan sedim,
čez okno se zastrmim,
v daljave odhitim,
da z mislimi te obletim.

Daleč tvoja je bl...

Želim si tvojih toplih rok
v jutru stkanem iz besed tišine.
Želim sloneti na kipečih prsih
objemajoč neba sinjine....

Vidim jo, sem ob njej.
Nad reko se sklanja,
na trenutke kot mogočna,
pa spet kakor da je utrujena.

Beri dalje...

Misliš, da se ogiblješ smrti,
ko ne prestopiš praga pokopališča,
ali ko boš ležal že v krsti,
spomni življenja se morišča! ...