Sanjala sem bele poljane
sneg naletaval je na nas
vse še zaspane
in šla sem v službo peš?!

Vem, da obstaja smisel
v tem deževnem času,
ki topi sončni spomin
na jeziku še enega oktobra.

In vem, da je pom...

Moji nohti se krušijo
ob stenah tvojega vrta
Nemočna se sesedam ob večerih
pod tvoje noge
Žlim sprati dlani
s solzami...

Sem luč sveta
in rudnik zlata.

Sem jutranja zarja,
ki nov dan oznanja.

Sem zvezda na nebu,
ki sveti vse noči v letu.

Sem le trenutek, kakor kaplja časa.
Vsakdanjost, jutro, dan in noč nečesa.
Ranljivo plah in v prihodnost zroč,
le veja...

Ko sva se prvič srečala
je rekla, da si ga želi.
Potegnil sem ga ven.
Dala ga je v usta, ga
oblizala s strastjo...
in vlek...

Če bila bi solza, ki se v dež spremeni,
ko v višavah se boginje jokajo,
bi na ustnice padla ti,
da bi čutila kako poljubljajo.

Moj vlak Življenja na postaji Dvom obnemi,
drugače dan za dnem naprej hiti
in v dolge črne noči bedi,
ampak, sedaj že dlje č...

Od pesmi do bolesti iščeš pot poet presneti!
Od zore pa do mraka treš lupino spoznanja in iščeš mrak!

Haha, kaj si, ki nisi? 
...

O drugih ni dobro vse vedeti,
lahko postaneš ječar in ključar
njihovih nerešenih skrivnosti.
Prav nasprotno, o...