|
Od Ita
|
|
Gledam levo, gledam desno,
Vse je prav zares groteskno
Slika hitro se premika,
Roki vztrajno se krivita,
Nogi trdi sta in težki,
Neuporabni kot priveski.
Vsak dan pa se svet spreminja ,
Pa četudi le sedim.
In velikokrat razmišljam,
Sploh čemu naj še živim.
Zvok dogajanja v bližini
Slutnjo daje z upanjem,
Da morda pa le izvem!
Moj spomin in moje misli,
Raziskujejo pomen,
Smeh me zvije, ko dojamem
Da je pravzaprav vseen.
In tišina um zbisti mi
Dihanje se umiri...
Angel večnosti me
Objame, bolečino ublaži... Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev) |
