O ponižnosti so mati nas učil
kako naj zemeljsko težino nosimo,
upognjene so tudi naše misli,
zravnati kot da se ne moremo. ...

Na obzorju rožnatega večera se
izlivam
v ozračje ohlajenega sonca dneva
bivam
preden vsrkam nežni mrak  ...

Oblaki mojega sveta
so temni, grozeči, prežeči.
Venomer obljubljajo le nevihte,
ki me potolčejo na tla z dežjem
in b...

Živim v čudnih časih, so nerazumljivi,
reklam preveč, čeprav so zapeljive,
TV ponuja vseh arcnij na kupe,
da iz...

Prebudi peruti, poet.
Pa pusti poletju poiti.
Pojdi po poslikani poti.
Pred pozabljivim pomnjenjem.
Počasi postrg...

ležala sva v travi
kot da se bo nebo zrušilo na naju
držala sva se za roke
in jokal si

Odprla sem žilo
in ti dala piti,
kar mi je vrelo v krvi,
dvignila skalo, da si uzrl,
kaj je drobila pod težo

Tebe sem znal
vso na pamet. Tebe sem ponavljal
kot pred ogledalom, še v snu
mi nisi dala miru.
In potihe...

KAKO ZOPRNO JE TO, DA NE VEM,
KAKO BO ŠLO.
ZAKAJ SE JE VSE OBRNILO TAKO ?
NEKOČ POGUMEN VELIK MOŽ,
SEDAJ PA.....NE VEM KDO ! Beri dalje...

Tvoja pika na obrazu je ravno takšna
kot moja pika na trebuhu.
Tvoja je manjša, drugačne oblike, temnejša.
In vendar je ista kot m...