Z rdečo kočijo odpeljali so te stran,
tisto noč,
ko že belil se je dan.
Bil je blisk in bil koles ropot,
ko zapustil ...

Doroteja sanja
rimske vozove,
srebrni prah.
Sanja belega samoroga.
Njega na njem.

Misli lepe spremenile so podobo,
podobo ki včasih navdihovala me je.
Sedaj tukaj so drugačne misli.

Na morski obali, senčni zaliv,
sonce že skoro je zašlo
kot val ob val bi tresknil bil
v odsevu me prelivajoče je našlo. Beri dalje...

Zakaj si zdaj povesila oči
in tekaš mimo mene?
Zakaj me ne pogledaš?

V štirikotniku z zavidljivim pogledom na cesto...
s hrbtom obrnjen proti mojim dobrotnikom...
odštevam sekunde do odrešitve, pribit na or...

Kako težke in boleče so te noči.
Ujet in brez moči, brez besed, brez nje. Samo ime. Spremlja me glasba - njena- in ne morem verjet, kako m...

V naročju tihotnega sem molka,
bedim zavita v sanje,
živo gorijo
in se iskrijo,
trdno je prepričanje,
začrtala...

Nevarno blizu,
prelet grlice,
nič sočutja
v črnih kodrih.
Grlice letijo v parih...
samo zbegan pogled
neskončno moder...

Starec sprehaja psa.
Pes ga čuva
pred spomini.