Prisluhnem svojemu srcu
pretiho šepeta tvoje ime
položen si na prejico le zate stkano
ovit si v nežnost in neznanost ...

Vonj tvoje kože,
moj dotik,
bela pšenična moka.
Drsim po čudežu oblik.

Je bil ogenj, so bile strele,
je tako grmelo, da je pokalo.
Me stra...

Na listih je bela manifestacija miselnega procesiranja v kozmosu brez pik. Piš. Gnev.
Bliža se intrigantski mislec s sijočo violino in se čudi...

Na pot spoznavanja,
povabi čoln prilagajanja,
če ti je mar cigaret resnice.

V misli drugega
me zakoliči.
To cvetje,
ki več ne diši,
kot dvojnost,
blaznost,
prestrašenost.

Svoj dolg odplačuje vsak dan,
vsak tren jo spominja nanj,
na trenutek ko si rekla je Briga me,
in znova vdala v usodo se.

Kdo meni te besede narekuje,
ki pero jih moje zapisuje?
Sem to jaz, ali le moj izraz?
Je to Božja roka,
ki v meni budi nedolžne...

Grdo se poigrala sem s teboj
Zapravila priložnost si s tem dejanjem
Nevedoč,  da bom te prizadela
Nehote sem dvomu prosto pot ...