zlatim tišino tistega utripa
klečim pred seboj
odnašam drhtenje novih juter
bežim od popolnosti
odmakn...

Nategni me, da bo ječalo moje telo.
Nategni me, da bo bolelo.
Nategni me, da bo krvavelo.

Polagaš mi kamenje v to že tako težko telo,
pa tvojega odseva sploh ne vidim v ogledalu.
Kažeš mi nadmoč, groziš s...

Razdri me, odpri me, naj mi duša poleti. Nato pusti me, naj se življenje novo naredi. Naj postane človek? Ne!!! Ker bežal bi, ja...

Sva se zamesila v prepir spletena,
nič več ne vzhajava, odzivi gluhi,
brez vode kvas, zgnetena v moki suhi.
Pa ...

Praviš, da pišem lepe pesmi.
Pravim, da so tvoje besede lepše.
Tvoja čustva,
iskrena
čista
surova
orga...

Buči v glavi.
Kriki besed so preglasni
v tem jutru,
ki pride za jutrom
in gre za večer,
kot potuhnjene sanje. ...

Kako lepo je,
Če človek je svoboden.
Če z dobroto,
duhovno lepoto
zna biti ploden.

Ko sem v vodi opazoval »morskega metulja« in razmišljal o simbolu
preobrazbe sem se spomnil na dva metulja, ki sem ju srečal pred leti
Beri dalje...

Ujeta, zapletena
Za maskami vsakdanjosti
Na nitkah obvisim...
Vem kam želim,
A vsak premik... potegne
Me drugam... Beri dalje...