Požiram solze.
Vsaka solza bi lahko bila beseda.
Sem le morilec lastnih misli,
jih z izdihom dušim
in maskiram...

S teboj bi plesala......od jutra do čeri,
s teboj bi lebdela.......od neba do noči,
s teboj bi verjela........od dna do konca dni.

Globina mojih misli
in utrinki prav iz njih
kot kometi med planeti,
se utrinjajo kot stih.

Drugo mi ne preostan...

Splet usod osamljenih src
in divje bitje dveh trpečih duš,
smisel nesmiselnega bivanja trpljenja
in usodno obstajanje dvojnega življ...

Tvoje besede se sprehajajo
po jutranji rosi,
ki se je čez noč naredila
na moji dlani.

...

Kje še najdeš voljo biti z mano,
Kje še najdeš željo ljubiti se z menoj,
Kje še najdeš moč miriti moja čustva,
Kje še najdeš čas ...

Nisem pesnik,
četudi bi bil
bi moj Eros že zdavnaj zgorel
v ognju Olimpa, do pepela.

Spet dežuje.
In v meni je nemir,
ki kot neurje sredi oceana
čaka. Zato prepir.
Prepir, ki smrtna je obsodba.
Ne zame, temv...

Objemi me in me občuti,
prevzami me s seboj.
Reci: tukaj sem,
ne govori,
popelji me v noč.