|
Od Ita
|
|
Včasih je Angel črna ptica
Spušča se na moje dvorišče
S svojimi predirnimi očmi
Ošabno pada,
V upanju, da me ulovi,
Medtem ko opazuje mojo rast
In vidi moje padanje ob lastnem bahanju...
Včasih, ko v noči temni
Gledam skozi odprto okno
In iščem nekaj, neopazno,
Sem kot črna ptica na mojem dvorišču.
Nadzira me luna iz višav
Neprenehoma, drhtim v ritmu njenega bolščanja. Včasih, ko majhen val na obrežju,
Ne doseže valovanja
Tako kot črna ptica in njeno gnezdo
Ne preživita viharjev časa,
Ali pa kot takrat, ko zaprem svoje oči
In vidim svoje prazne obljube kot ostre sulice
Naperjene proti Svetlobi,
Takrat vem, da sem na poti domov. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
