Sloniš na zidu.
Neviden.
Obrnem se.
In žvečim češnjo.
Tvojo. Ki si mi jo dal.

Iz ust ne pritečejo besede,
ne srce, ne možgani
ne vedo in poznajo
pravih zvez,
ki bi se zlile v eno,
v izgled...

Bolečina kot poet,
zadnji bil je tvoj pogled,
srce jokalo bo, kot vedno,
oddaljena si bova spet...

megla, ki vzdiga se
plaho v dolini
kot lepo odzadje za zgodbo
ko zgodba,ki pod nogami se odvija mi

Beri dalje...

Občutek na mojih blazinicah
odseva svetlobo tvojih oči.
Vonj pohojene trave in s solzami
napitih marjetic, me pošilja nazaj.
Č...

  EDEN JO NE OBVLADA

Na milijone knjig, je na policah nešteto besed, v umu ljudi
do zadnjega diha, iščemo vsi
tisto b...

Rožnato te ljubim do rdečega,
ko me z dotikom spreminjaš v zlato,
ležim v zelenem in vse diši po pomladi,
in nad nama sedma luna,...

Kot stepni volk divjam,
čez planjave otožnosti,
veselo, neprizadeto skakljam,
v naivni pobožnosti.

Z izrezljanim pogledom
me raziskuješ;
sem štukaturna figura
iz pozabljenja
nekih plesnih korakov
ki so nekoč odmevali
Beri dalje...

ko srebra mehkobo Luna pošlje v oseki
v globoko morje tebe zlivata se moji reki
prva nežna in sanjava, skodranih valov
...