Sprehodiš se skozme
kakor peščena senca.

Prekleto dobro vem,
da to kar si želim
se ne bo zgodilo
niti v tisoč letih.

Kdo sem jaz, da sodil bi o drugih,
kdo drugi, da sodili bi o meni?
Človeštva senca, tavajoča sem v temi,
Beri dalje...

Pravljica se ti podpiše na roko,
te v večnost zaznamuje,
obroč vaju še močneje poveže,
poskrbi da se objamet...

 Sanje poeta

V tihi noči sem sam.
Razmišljam o sebi.
Lunin žarek posije name.
Naenkrat se zavem....

Skoči!
In v prepad boš padel…
Poglej!
In v trenutku boš oslepel…
Pomisli!
In pajčevina bo ujela vse tvoje...

le še dež le še dež
nad najinimi polji

polna strasti
kopljeva

le še dež

Poglej vse te ljudi.
Sklonjenih glav in praznih oči
se vsem mudi
skozi dni.
Poglej te ljudi.

Brenčanje čmrljev
bruha v brezvetrje
Metuljev ni,
da bi gladko poplesovali
po listih vijolic in lilij

Did it ever cross your mind
That I could be happy?
Did you have to be so blind
And come back to me?