Ko z ljubeznijo vrata za sabo zapiraš,
ostanejo vedno malo priprta,
srečo si slutil skoraj na dlani,
a je ostala zavrta.
Življe...

Začetki se pretakajo,
iščejo in rastejo.
In se nehajo dotikati,
ko dosežejo
in se zavedajo.
Velikih roj...

komu
sem dolžna
polagati besede
na pladnju
iz črnega lesa izklesanem?

Ni me čakala v preddverju življenja,
ne na končni postaji v polmraku luči.
Ne na peronu. Vlak tiho drsi...
Sneg v kosmih ...

Medtem ko oči ti spijo,
ti različne sanje govorijo,
tukaj si in tam si
in hkrati sam si.

Ko ura odbije polnoč
konec je besed
jelen se skrije v grmlje
noč je mrak v nič odet.

Stopam po beli poti,
...

Na kruh si
namažem
zvezdni utrinek
poln
črnih saj
usedline,

...

Včasih se boš z glavo zakopal v moje prsi
in potoval skozi poželjivo pokrajino nabreklih bradavic,
da bi šel iskat po...