Nikoli nisi je poznal,
svoje Julije
med premnogimi obrazi
tebi dobro znanih slik.

Kdo si ti,
ki mi stojiš v senci obraza
in mi izbiraš glas?

Fasciniraš drevored
in vanj smešno vlkjučiš še star fotelj...
...

Ko čutiš,
da v sebi umiraš,
ko čutiš,
da počasi stagniraš,
ko čutiš,
kako izginjaš v prah,
ko čutiš, Beri dalje...

Jeseni končno sem sam,
slišim le tišino,
vidim le sivino,
jeseni končmo sem sam.

V jeseni suho listje duham,
Beri dalje...

Obtožba, napad,
Vik in kri
In se teži
V senci skrit hiti
Zakaj ne prespati
Premisliti
Se šele v jutru hladnem odloči...

Na popisan list pišem,
da zapolnim še zadnje vrstice.
Prostora je vedno manj.
Besed je vedno manj...

Opazila sem vas
vi samotni jezdeci
tega sodobnega sveta.

Samotni jezdite
skozi puščavo življenja,
morda ...

spet je hladno v ponedeljkih
ko se sam zbudim
sedaj draga vstaja ob kavi in
in mogoče se tudi ona spominja
Beri dalje...

Z rdečo kočijo odpeljali so te stran,
tisto noč,
ko že belil se je dan.
Bil je blisk in bil koles ropot,
ko zapustil ...

Glej jo tam sedi,
S čikom v roki postava.
Vsi mislijo, da to je zabava,
Ko v resnici življenja si želi.