Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Noč. Dežne kaplje pišejo pesmi na strehe hiš. Njihove fasade so iste kot takrat. Po cesti se sprehaja zaljubljen par, ki se še ne zaveda usodnih mesecev. Ob svetilki stoji mlad japi, zatopljen
v pogovor po mobilnem telefonu. Marljiv trgovec zapira vrata prodajalne in stopi mimo na tleh ležeče postave. Mimo brezdomca, ki zaljubljeno pogleduje skoraj izpito steklenico cenenega vina. Z zanosom jo nese proti ustnicam, oblečenim v strjene kapljice pijače. Ustnicam, ki so nekoč poljubljale Njo, sedaj pa komaj čakajo sleherni požirek v katerem jo vedno znova utaplja. Mimovozeči taksist se ustavi pred semaforjem, ki že desetletja neutrudno opravlja svoje poslanstvo. Na tisoče zgodb se skriva v ozračju. Sedanjost pleše objeta s spomini. Tudi moja duša je tam. Kljubuje vsemu in te čaka. Še vedno.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
