zagon trinajstih poti
ki speljejo sveženj
globokočutečih sfer
v daljavo usmerjenega
odseva površine zenic

Prvikrat je bela zima
prazno hišo zasnežila.
Prvikrat ni mar nikomur,
kaj bo letos z njo storila.

Nemir v meni se razrašča kot bršljan,
ki urno vzpenja se po strmi steni,
ne znam postaviti se ognju v bran,
...

Tako tiha si,
kot bela snežinka,
ki pada iz neba
in tvoja lepota nepopisna.

Kako idealno je človek sestavljen
v duši nosi zunanji svet,
kar ga prevlada ga tudi prekrije,
na koncu mu srce piše razplet....

Ne zbodeš me samo ti,
ampak tudi ti.
Ne samo zaradi tvojih dejanj,
ampak tudi njih.
Kriv si ne samo ti,<...

Mežikajo zdaj vse zvezde,
pripogibajo se in klanjajo.
Le ena nikdar ne migeta,
posebna je in drugače žari.
Samo s src...

Kamenje brez sija se v sivini
kotali na moje prsi, moje dlani.
Nemočna sem kot nežna bilka,
ki polomi jo tujčev grob korak.
P...

Razpelo

Ustavil sem se,
se mu poklonil,
ob znamenju samotne ceste,
Kristusovem razpelu,
njegovi p...

Nebrzdana strast kipi v meni!
Ni je mogoče ustaviti!
Več kot vem,
bolj sva si blizu!
Ni nama pomoči! <...