Med hišami se sprehajajo
dolge sence odsevov iz teles.
Roke tipajo, drsijo in božajo.
Stiskajo kljuke, odpirajo vrata v src...

Poet besed na enem kolesu,
kataklizmičen antijunak v svojem svetu.
Nihče, nikjer, vpet v realnost,
kjer člov...

oj
tukaj
nad dnevom

Danes, žalujoč za zlatimi časi štirivrstičnic,
ko sem prebiral ruske romantike Puškina in Lermontova
in si zamišljal, ...

Hodiš.
Mimo belih hiš in svinčenih streh
in skozi park, kjer si ves sklonjen
in leden pozabil svoj ...

Sonce tako lepo sije na travnate bilke,
da zelena barva poživi in zazdi se rumena.
Trava posuši se... Sončni žarki rumeno pozlatijo. ...

Rožnato te ljubim do rdečega,
ko me z dotikom spreminjaš v zlato,
ležim v zelenem in vse diši po pomladi,
in nad nama sedma luna,...

Gledam prve spomladanske cvetove.
Občudujem njih, ki dajejo navdih.
Plezam na vrhove,
vrhove tistih gora, ki so že davno
postal...

Kaj počel sem,
vse te dolge noči,
sprašuješ ljuba me ti.

Kdo si? Po čem hrepenš? Kdaj tiho zajokaš? Kje te svet najbolj boli? Kakšne so te oči, ko se bojiš? Kdaj jih zapreš?

S kom poslušaš ...