Noč svoje lovke čez mesto razteza,
izza vogalov se plazi nemir,
piš s prazne ulice listje pometa,
le mrak in ti&sc...

Dekle sedi za mizo,
prestaja čustveno krizo.
Pri miru jo pustite,
delu se raje posvetite.

Res je...

Srečal sem starca, v njegovih očeh,
je ležalo vesolje. V vesolju planet.
Srečal sem mladca, v njegovih dlaneh,
...

Hotel sem napisati pesem,
pa nisem dobil ideje.

Hotel sem napisati o pokrajini,
pa so okno mi zakrivale veje.
...

Lahko noč,
če zdaj že spiš.
Kot sem prej,
še mislim nate.
Miren bodi,
če bediš.
Prva misel...

Vleče me, vleče me nekam tja, Ker ne vem, če tu sem res doma. Vem, da ne morem dobit' več ljubezni, Kot mi jo moja mati da, A mene š...

Ti!
Ti si nekdo, ki ga poznam...
Ti si človek, ki je iz nebes poslan,
Ti si tisti katerega želim...
Ti si angel, ...

Zdaj sijejo zvezde
zame vsaj malo
tudi podnevi
In ne hodim-
lebdeče plešem
nekaj prstov nad tlemi

Ne rabim oči, da te vidim,
ne rabim ušes, da te slišim...
Zate, rabim le svoje telo,
da te začutim,
tvojo toplo sapo,
ki p...

Drobni beli cvetovi šmarnice,
dotik zgodbe, duh prave solzice.
Objem nežnosti čez Slovenijo,
kot svitanje zorne jutranjice. ...