Nekje pod češnjo lebdim.
V iluziji življenja utripam.
Razpadla sem na milijarde malih belih cvetnih listov.

Objemi in poljubi me,
nežno, kot znaš le ti,
naj skrita želja me ponese
v tvoj objem.

Sreča ima dve sonci
in nasmeh okrog oči,
v roki dve pikapolonci
in vse zvezde ob polnoči. ...

Le en tvoj objem
in žalost bi minila,
le en tvoj pogled
in sreča bi se vrnila.

Hrepenim …
Po ljubezni,
kančku upanja,
toplem objemu na lahno,
po nekom, ki bi rekel mi, da boljše bo.