Kronika časa od rojstva do dne,
ko nehaš pisati in se končno ozreš
čez ramo, objameš s pogledom nebo
in vidiš za sabo vse, kar...

Ubita ležim, vendar diham.
Spet tako zelo boli.
Potrebujem ljubezen,
sebe, tebe, njega.
Ne morem več pisati,...

poslušam dež
tako topo udarja
ob stene
v glavi doni
vsak udarec
skeli
kot r...

U mojim praznim dlanovima
bol veceras nepodnosljivo suti,
jer nema ravnice tvog zanosnog struka,
nema tog nebeskog stjecista moji...

človek brez bistva
ni jedrnat
ni kosmat
nima brade