Hlad in nemir, čutiš ga, iščeš njegov izvir,
veje, mrazi te, treseš se, žal ti je,
le kaj je bilo, kako je mogoče, da zgodilo se je to&...

Odpustil sem čustvo duhovnih strani
ostalo meso je in moje kosti,
naenkrat svoboden kot kamen sam svoj
v svoji trdoti pripra...

Nocoj mesec bo spet z menoj,
odhajaš vem, ne morem jaz s teboj,
sem tu, le zvezde gledal bom v noč,
pospremil s pesmijo te b...

Čutiš,
da je
morje tvoje?
Veliko nas
misli,
čuti enako.
A morje molči.
Ve, da sem
jaz nj...

ker si me izžgal,
s telesom
si mi slekel dušo,
pustil, da umiram v tvojem naročju,
obljubljal in lomil obljube...

Odmevajoče pokrajine
padajo kot jata zaklanih golobov.

Bil bi pesnik v tem drobnem času.

Hotel bi se kot žar...

Steklene oči zrejo v neskončnost,
neskončnost prodira skozi razbito steklo.
Po neskončnosti lebdi en sam kamen,
ki srce želi...

Zapihal veter je , a jadra niso se razpela,
je sonce vzšlo, a v žarkih niso zablestela
in morje, kljub valovom, mirno je ostalo
in š...

Jutro se je prebudilo,
sonce žarke pretegnilo.
Ptice v krošnjah so zapele,
rosno travo, bose noge pohodile.
Beri dalje...

Spet pada iz belih oblakov,
ta sneg, ki nam dela le zgago,
nič boljši od mestnih prostakov!
Kot cipa se vede ne...