Prolog:

Na Braču, sončnem otoku, ob obali morja
se zopet starodavni boj za Ljubljeno odvija.
Lepa Helena na naš čolnič...

včeraj sem te še prosil,
danes mi zobje sami rastejo postrani.
mirno streljam svoje misli v luno
in čaka...

Čakala sem ga
neradostno,
otepala sem se
srečanja z njim,
bala sem se
trenutka,
ko si bova zrla
...

Obsodbe, žalitve, dvomi,
ki se prepletajo v njej……
vse se name prenese.
Ni skrb, le zavidanje po nečem,
da ni v...

Koliko lažje je živeti, če ljubiš ta svet.
Odženeš ves odpor s svojih ramen.
Osvobodiš širno ljubezen v sebi.
S...

Blodnjak neustavljivih misli,
izgubljanje v kotih iluzij,
mik zamišljenih scenarijev,
ustvarjanje poti do sreče,
neobstoječih p...

Ko si v meni,
te v sebi ne čutim.
Tvoji dotiki zdrsijo
čez meglico telesa.

Dekle, ženska,
ki živi življ...

Ničesar ne govori,
samo oči zapri,
saj že vse razumem,
v naročju mi zaspi.

Veter, tako nežen in božajoč,
se prelevi v burjo, naglo in sunkovito,
ki prevrača pred seboj vse kar pride ji naproti.
In končno, n...

Dihaš mene.
Zrak,
otožne stene.
Dih spet s harmonijo,
sožitje išče
spevno rimo.