Naša mati Zemlja, ta prečudovita okrogla stvar,
ki v temnem, skrivnostnem Vesolju lebdi..
Mirno, počasi, sanjavo se vrti..
Za nič, a vendar za vse ji je mar..

Obdana z modrimi, šumečimi morji,
ki v sončnem zatonu se iskrijo..
Obdana z valovečimi, rumenimi polji,
ki v soncu kot zlato se bleščijo..

Temni oceani šepetajo globoko skrivnost,
ki jo samo moje uho lahko zazna..
Prostrani gozdovi skrivajo starodavno modrost,
ki jo samo moj um lahko prepozna..

Vse te prelepe pokrajine ozelenele,
bistri potoki jih krasijo..
Vse te pokrajine s snegom prekrite in poledenele,
po zasneženem kristalu tjulenji polzijo..

Gore kot velikanske kraljice nad vsem tiho bdijo..
Kriki orlov mogočnih potiskajo v doline rohneče plazove..
Reke šumeče in deroče s svojim tokom proti morju si želijo,
tiščijo ob stran svoje visoke bregove..

Toda vsak oblak potemni, glasno žaluje in se joče,
kadar človek to prekrasno lepoto raniti hoče..
In kadar človek jo tako hudobno z globokimi ranami zasuje,
vsa jezna se mati Zemlja mu maščuje.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---