Zmečkana rjuha,
polna rosnih, nabreklih zenic.
Rosa njegovega pogleda.
Pada. In padam jaz.
Brez njega.

Zaplavaš v življenje, ljubezen in srečo, ko si še tistih rosnih let.
Polna si upov in hrepenenja, da okusiš ta lepi, rožnati svet.

Smer, poti, mir, želja.
Pogled v sebe.

Rana pred časom narejena,
še polna nezdravih misli,
tava in blodi po moji duši...

I.  
               
OBALA  DO...

Je Sava bučno tekla med skalovjem,
potem pridrla v našo je dolino
in preden tok dosegel je ravnino,
smo poigral...

Sveti se kot biser, a je ne vidiš
sveti se kot toplo morjem, ki ti vzame dih,
ko ga sonce osvetli, a je še vedno ne vidiš.

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca. Beri dalje...

V črni temi, se žarek blešči,
ali se mi samo zdi,
da nekaj v tej svetlobi posebej žari?

Da, vrata so to, s ključavnico zlato,<...

Besede so žoge,
Rumene, oranžne, rdeče,
Zelene, majhne modre žoge.

...

Množica valovi, cesta se giblje,
ulice preplavlja plima ljudi,
naval korakov na pločnik zaide,
pa spet izgine m...