Kam naj grem,
da si osvetlim dušo,
da zabrišem sence na njej,
ki temnijo mi pogled?

Preko drevesnih vrhov
žarek upanja
razsvetli dušo.
Sence prijetne hladijo
razgreto srce.
Poljub ...

O ti bolezen, križ vsega človeštva
si zadnji krik dušne nemoči,
me sili k spoznanju in delovanju,
...

Razpri se vijolica,
razstavi svoj lepi cvet
za čebelice,
da se pridejo naslajat,
z medom se opajat.

Vabi...

Vroč je dan pripeko puščal,
midva karte sva igrala.
Moj pogled je njej dopuščal,
da je sladko goljufala.

Rekli smo, da je
to ˝ljubezen˝ (ko smo
sami sebe prepričali
in postali obsedeni),
ko smo zače...

Bolana postajam
Od maščobe ki se izliva
Iz sonc v tvojem mrtvem srcu

Ko smo bili majhni,
ja, takrat ko smo bili še ...
... šolarčki ...
so nam rekli, da je snov potrebno
ponoviti, ne sam...

Izginotje obraza sreče,
hrepeneča pot razuma,
dejanje je le ideja,
ki ne najde mi poguma.

Narava se dela norca iz mene.

Vsa obupana sedela na balkonu
in kričala na luno, ki mi noče nehati kazati jezik...