Prisluhnem svojemu srcu
pretiho šepeta tvoje ime
položen si na prejico le zate stkano
ovit si v nežnost in neznanost ...

Zakaj smo jezik ohranili?
Da svoje pesmi bi dobili.

Čez polja polna harmonije
se rima skozi pesmi vije.

Ti si moj najdragocenejši nakit
ljubezen moja,
na sebi ne želim ničesar
razen tebe,
ti si vsa moja lepota.

Obarvala si me,
sivo ptico. 

Izpraznila si mi črnilnik,
da ne pišem več zgodb dežja.

V temni modrini tonem v neskončnost,
neskončnost drugega sveta, onostranstva;
neskončnost temnega, skrivnostnega življen...

Muca si je obula copatke,
devetkela prazen trup na petke.
Takoj je prišlo do doživetja,
saj je dobila vlogo grizetke.

 Sanje poeta

V tihi noči sem sam.
Razmišljam o sebi.
Lunin žarek posije name.
Naenkrat se zavem....

Ni dolgo kar je umrla

še seva telesa lahen opoj
Ko jo gledaš golo pred sabo
komaj zadržuješ smeh.

Rdeče,te ljubim rdeče!
Divji vonj omame,
razprtih cvetov,
utrganih v soju pričakovanja,
orošenih s roso jutra telesa,
Beri dalje...

Televizija gori v prazno.
Zunaj brni avto.
Vse je porazno.