Ni poti!
Nič več.
Spoznanje,
da začetek je konec,
je že zdavnaj mimo.
Kaj zdaj?

Me prime da pišem,
me prime da rišem.
Zakaj????
Zakaj sploh obstajam,
zakaj večno ne spim???
Zakaj ne, za...

Včasih te ne poznam, 
si kot jutro brez sonca in večer brez zvezd.
Bežiš mi, bežiš od mene, 
a le...

Kako zveni pogled na gore,
silne vzpone daleč stran?
Ko vsak korak se stežka prime,
da prispe gor v koče stan.
Levo, ...

Pomisli nanjo, ko boš zjutraj vstajal,
ki sebe ti je enkrat podarila
in nekaj v svojem bistvu je ubila
zato, da ti bi...

Samo jaz
te znam prebrati
sestaviti kretnje
v namige
pričarati poglede
v pomen
dati iskro besedam

Kad se u mom pogledu nasmješi ptica,
pa s mirisom trešnje posjeti visinu jablana
i obavije letom cijeli svijet,

Pisati s črnim pisalom
na bel papir
je tvegano dejanje.
Vsak lahko razbere napisano.

Raztresenih senc žaluzije postajaš
brezbrižna počasi nasprotja potisne
lase čez oči.

Pretanke ...

Ko lunin sij ugasne zvezde,
takrat pojdem za teboj,
takrat postanem tvoja senca
le takrat si še z menoj.

Črno za...