Zjutraj se obrne proti soncu,
ko še ta ni visoko. Na koncu
stebla je ognjeno razbeljena
kana, kontrast razpoki ...

Nisem te poznal,
ko sem te spoznaval.
Tipaje, po prstih, neslišno...
S prsti slepca otipaval...

Zdaj, ko vse vem,
napišem.
Tega, kar je in je bilo,
nikoli ne izbrišem.

Zdaj, ko sva spet tu,
kjer sva ...

Na pločniku pred tovarno usnja,
sezidam iz teles teh živih bitij,
v mokrem deževnem jutru,
svoj občutek medlega življenja.

Glej, gledam na te,
moja draga vas domača.

V jeseni rjava,
pozimi bela,
v pomladi zelena,
v poletju rume...

dalaže zaspim, štéjem óvčje hibe... 

prva óvca nima nóg,
druga ó...