ko hodiva vštric
iz naju pada seme

zasejala sva vrt
roj čebel ga obiskuje

Kar je globoko,globoko brez dna,
kar povedati se ne da.

Kar je nevidno cloveskim ocem
in neotipljivo rokam vsem

...

Odpenjam škornje.
Doma sem.
Izpod vrat se odtrga
meine süsse,
kitara stoji na zaprašeni omari,...

Ostal je le še vonj noči,
penina zvezd, ki se preliva,
prek roba jutra, da se zdi,
da svet je mavrica iskriva.<...

Ni lepšega od miru,
samote, ko se svet ustavi.
Ljudje upočasnijo korak,
dih tekačev se umiri,
govor "velikih&quo...

Moja teža je velika,
kot črna je na steni slika.

Slutim v daljavi luč -
izmika se,
v sebi slišim trušč.

Vidim te kako se sprehajaš,
Besen si, stresaš slabo voljo,
tukaj si, iščeš napake,
svojih ne vidiš, dlako cepiš...

Letni časi hitijo skozi mene
bistrijo dušo mi in moj razum
od rojstva z njimi sem v povezavi
a zdaj poslavlja se telo in moj...

v jutru zaspanosti
razrtrganih misli z kolesi drobenja.
Zaradi njih se duma drugače rima,
zaradi njih v srcu zamolklo odzvanja zima....