Upam,
Čakam,
da prideš,
me poljubiš,
v življenje zbudiš,
mi roko podaš,
da vstanem,
shodim.

Vstani gnida in zadihaj zrak,
v zaporu imenovanem Dom,
hladna toplina in neumna družina
so tvoj paznik in sojetnik.

Ko se ozreta na zahod
vidita v meglici sivine,
Pohorja planine,
tam dom je moj.

Nisem utopljena
v neizgovorjeno
besedo.
Le plavam v njej.
In iščem glas.
Da te izrečem.
Brez besed.

Vijolična je zbledela,
moj svet obdaja siva,
odel sem se v črno,
spoštujte moje
žalovanje.
Za dan ...

Gledam luno
na nočnem jasnem nebu,
kakor tvoje modre oči.

Zjutraj rosa,
kot tvoja drobna solza
in rdeče j...

Žalost se utaplja v mojih očeh...
ostajam brez besed,
v ustih kovinski okus,
misli so ledene sveče.
Sem mar slepa brez oči?...

Svetloba se menja, ko sredi zelenja
igrivo na njej se ustavi pogled,
žari in ugasne med smreke prekrasne,
v senci ostane obraz moj v...

Ujeta  sva v okove najinih obljub.
In nate mislim, ko se dan rodi
in mislim nate ko se zvečeri,
ko v hrepenenju po&scar...

Svilena voda s tvojih je obrazov,
name padala prek strmih skal
je morda kriva sliva zrela
ubrana s sosedovih...