Žalosten veter
poje neko pesem
v krošnjah dreves.

Skozi listje v noč
nad mestom osvetljenim
poje.

Mrak na obali, z vseh strani legajo sence.
Sonce potonilo že v morje, zdaj nočni je čas.

Nikjer ni življenja, tu na obali.
A le n...

Prosto je, vstopi!
Ne rabiš trkati,
poglej v moj kotiček.
Izusti nekaj besed.

Prosto je, vstopi!
Ne boj se,
vse...

O, ta pesem, nje beseda
mi je preplavila srce,
vzdih pomemben moji duši
pove, da še žive ljudje,
ki poz...

Belina, ki čaka, da zapolni jo dlan, kot ladja iz mraka je peljala drugam: roka in pod njo sled, ki črnilo veže  v trd pljunek besed...

Sprašujem se,...
Je sploh mogoče, se sploh lahko kdo joče,
ko ima vse, ko ne pozna niti besede - življ...

Po vseh udih žalost me preveva,
spanje mi veleva,
a jaz ne morem spati,
želim si pesmi brati,
ki pišejo o žalosti
in ...

Sesul se je oblak.
Njegove solze so lile in lile.
Zastal je njegov korak.
Temne misli so ves svet prekrile.
Preklinjal je,...

Drsijo prsti tvoji
po koži mehki moji,
da mi zastane dih,
dovolj že nežen
tvoj je dotik.
Sva dva, Beri dalje...

Izmišljamo si zgodbe...za zlato in slavo,
kopljemo jarke za zadnji spopad,
iščemo nafto, izgubljamo prihodnost,
hlastamo po ostankih...