Praviš, da te spravljam v obup.
Od mene si dobil že na tisoče obljub.
Tako slabih rim že dolgo nisi bral,
si mi razočarano dejal. Beri dalje...

Rišem vzorce na zidove mojih vek.
Pozlačene, rdeče, kičaste. Nasičene. Barvne.
Naj se preslikajo na moje mrtve oči.
Da spremenijo mi...

Na pragu razpotij popotnik si masko nadene
in v svet skrivnosti se poda.

Na poti Bagdada se sreča z njo,
ki v trenutku očara nje...

Dodajam cvetne lističe v venec želja.
Zimzeleno grmovje moje stare smeri.
Dolgčas. Zgrizem prejšnjo barvo.

Slike naju vračajo
na prvo mesto,
kot znajo...
Ko sva se še čudila vsemu,
avtomobilom, mimoidočim ljudem... Beri dalje...

Napisal si pesem
in naglas jo prebral,
rekel da lepše
žal nisi znal.