ko zaprem oči
in se te narahlo dotaknem
je

in nikoli več ne bo enako

So korenine,
ki srkajo izvirske
vode upanja.
.
Deblo ovij v
žareče, toplo, trdno
...

Kam naj grem,
da si osvetlim dušo,
da zabrišem sence na njej,
ki temnijo mi pogled?

Večni ognjeni prostori
živite svoj tempo in čas
do vaših neskončnih daljavah
bolj slabo se čuje moj jaz.

Energi...

Kot klošar za drobiž,
jaz prosim te ljubezni;
samo pogled, en sam dotik,
morda le misel name
in zraste up še zame,
da ne d...

V posmehu pomladnega dne
in pričakovanju, ki ga ni
stopam skozi galerijo obrazov.

Preveč je besed,
krasno zvenečih,
v ustih,
kot v vetru
listje dreves,
šelestečih,
med zobm...

Gledal sem sosesko v luži
sem videl sliko resnice in laži
v tem trenutku se sprašujem
kje pa ...

V temačnih zankah slepote
se zlagoma zablešči
prvi biser,
pa drugi in tretji, ves niz
belih plodov trpljenja.

dovzetnost lastnih inu družbenih strahov vseh posameznih svetov
znotraj svoje vrste bitij ljudi, kričim da obstaja
ži...