Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Obraz mi je padel na tla… Se razbil in švignil na vse strani… Nebo svetlo barvo preliva v čudno in temno, za trenutek se zazdi, da je sonce ugasnilo… Postaja vedno bolj in bolj mrzlo, saj tema mi je prevzela dušo vso…
Pokleknem in se v srce zazrem, še vedno bije se veličastna bitka med dobrim in zlom… Zatorej vstanem in se oprimem ene same misli… Življenje je znak uspeha! Toda začenja me boleti, tedaj se zavem, da tema me požira… Nikjer ni več dobrega ne svetlobe…
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
