Če šelestiš v moji postelji,
si misliš, da je dovolj,
da te pozabim,
ko me mine? 

V vseh ognjih
     gorim,
v vseh vonjih
    dehtim,
v vseh oceanih
   &...

Krinke, zablode, na obrazu maske.
Človeštvo stiska gas do daske.
Brez realnosti predaleč stran
razvijamo se v b...

TVOJI KORAKI OB MENI.
TVOJ SMEH.
IN SKRITI POGLEDI.
SEM RES JAZ V TVOJIH OČEH?
TISOČ LET JE LJUBEZEN ŽIVELA.
IN S PRV...

Še vedno čutim sneg
k je padal iz neba
tistega večera
ko sva se sprehajala
po Šentjurju

Veter obleki zlepljenih oblin
nosi vzdihe razbrazdanih solin.
Prsti robijo belih rož poke,
tvoj jezik nikdar ni...

Večer.
Čutim goloto jeseni
skozi šepet zaspanih besed.
V ritmu nemira iščem dobtine
zastavljam vpra&sca...

Odhajam!
Izbrala sem srednjo pot.
Ne levo ne desno,
naravnost.

Naravnost,
to moja je pot.

Se veter igra z lasmi,
jih kuštra,
se v plesu vrtinca,
kot ptic peresa,
poplesujejo proti tlom. ...

na oknu moje sobe gojim kaktuse,
da bi bila trnjeva pot tistega, ki bi hotel priti k meni...