Oh, že se oddaljuje,
nežno pihanje po nadmorski gladini.
Kaj bi te zadržalo!
Božaj me še malo, ker si vedno tu,
imaš svojo volj...

Doživljam posljedno smtnost...
kateri danes ne postavljam posebnega pomena...
kot nič kolikrat prej...
živel bom...
dokler moja...

Večer, noč,
prebujanje v jutro,
rojstvo,
začetek in hkrati konec,
sončni žarek prebija meglo,
ki zastira nov svet Beri dalje...

Nebeški sel.
Dlakavo nebo.
Svilnata preproga.
Bleščice rosijo.
Nebo zrcali cvet.
Vdihnjen cimet.
Neboglasnica.

Njega vprašaj,
on vse ve.
Če kaj potrebuješ,
brez njega ne gre.

Res da v šoli,
kar priden je bil.
Beri dalje...

Vse bi dal
za tvoj dotik,
topel in blag.
Za skupno pot,
da sem tvoja senca,
da ostanem ob tebi,
za vse ...

Listje šepeče,
do klej še tako?
Kar nosiš s seboj,
nebo za vedno odšlo,
kar se je storilo...

V belih gradovih olike
Si pozabil sneti klobuk
In sezuti sandale.

Nič hudega –

Sam sebe vodim
v ravnotežje in mir
brez fanatizma,
ki je vhod v delir,
čuvam se straha,
premočnega suma,
Beri dalje...

Ko je globina pregloboka,
da bi šla skoz mračne milje,
in skozi tanke, krhke stene,
ki so kot domine in ki prežijo s svojimi krem...