Gledam
Opazujem
Pogled mi šviga znotraj njih

Dragocenost tipam
Skromnost
Verigo hvaležnosti
Blaž...

Pesem škržata
z nasmehom sončnih žarkov
razvnema hraste.

Ti si nosilka moči in znanja
si izvor lepote kakor tudi pekla
nosiš moč magneta ki pritegne
iste potence duhovnega sveta.

Ko te res hočem,
samo zaprem oči
in počakam.

Strmim skozi okno...
Opazujem bes naravnih sil...dež...
Ko neustavljiv veter uničuje kot za šalo, odnaša, lomi... Beri dalje...

Počakaj.
Vstavi se.
Samo to.
Daj si trenutek.
Zadihaj.
Pozabi.
Samo bodi.

Točno ob dvanajti uri
zašklepečejo zobje
in želodček divje kruli,
ker mu jesti ne puste.

Veter v laseh,
solze v očeh,
lasje, ki jih brišejo
in veter, ki jih suši.
A vseeno boli. ...

Tibet, ti center duhovne moči
ohranjaš v sebi trpežljivo ponižnost,
budisti in lame so duša lupine,
Beri dalje...

Najbolj strašna je milina, kjer smrti dah, se v tujo srečo izliva, kot rosa nežna nje lepota, v sebi obraz morilca skriva.