...

Nikoli več nebo,
tako lepo, kot je bilo,
ko skupaj sva bila,
ko samo ti in jaz sva obstajala.

Zavila sem v mračno ulico
starega mesta, posejano s kovanimi
svetilkami, ki skupaj
z veščami medlijo v noč.
Visoko nad menoj oz...

Si kdaj poslušala tišine spev,
si zapornika svobode odrešila?
Kolikokrat preživela smrt,
in zaspana v sanjah se zbudila?

Hladim, razbeljeno glino,
zapeljano v strasti noči in dneva.
Bo kdaj konec?
Oklenila se z nogama Plime,
...

Sediva čisto na robu prepada-
jutru moliva noge
v požiralnik.

...

V meni pojavil se je čuden nemir,
rad bi nekaj izrazil, nekaj zapel,
rad bi zaplesal, nekoga objel.

Oj, ulični igral...

O Velenje moje mesto drago,
kjer preživljal sem mladost.
Zame sreča in prostost
bili sta le navadno blago.

...