|
|
Nikoli poslednjič |
|
|
|
Od urhg
|
|
Polje, kjer sem sadil.
Je nehalo zoreti. Tunel je neizogiben.
V vetru razpira ptica krila.
Živo rdeč jezik.
Cesta se riše pod mano. Sam sebi večna prtljaga.
Sam sebi nikoli poslednjič. Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
13:43 - 23.01.2005
V imenu poezije
so nekateri
pripravljeni:
pisati, ...
Beri dalje...
-
11:10 - 29.10.2008
"Lepi časi" končani.
"Lepi dnevi" posrani.
Upanje ostaja.
Mogoče pa se obljube izpolnijo same od sebe.
...
Beri dalje...
-
12:58 - 30.11.2007
PISKA, TULI INKRI ČI,
IZU ŠÉSNAM TEČE KRI,
STISNI GAZA VRATČIS MALO,
DABÓ DÉTE PR&E...
Beri dalje...
-
22:44 - 10.10.2007
Opojna luna
leživa v penini
razmaknjenega prostora
ki leze iz por in nazaj
skozi svilnate plasti tvoje polti
k...
Beri dalje...
-
09:20 - 25.04.2007
V meni luč si prižgal,
nevidno,
ampak usodno,
ta dan,
prišel bo,
in bo udobno.
Ta neznana energi...
Beri dalje...
-
18:48 - 09.02.2007
...
Beri dalje...
-
15:35 - 17.04.2011
Veliki meloni,
in pripravni kanoni,
urejeni grmički,
in čisti stebrički.
Res da je grdo,
...
Beri dalje...
-
23:07 - 01.05.2005
Podaj mi roko, dragi moj,
popelji me v deželo pravljic,
kjer škratje nagajivi rajajo vso noč,
si vile zapeljive
kitke spletajo ...
Beri dalje...
-
09:47 - 28.11.2004
Živim, da razmišljam.
Živim, da doživljam.
Živim,da občutim.
Živim, da slišim,da,vidim,
da sem s teboj…… ...
Beri dalje...
-
08:54 - 03.04.2005
Čez kamne ostre in gladke,
teče, včasih dere, reka.
Iz ust, iz oči,
iz jam, ki so najglobje,
prek prstov slapov,
reka...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
