|
|
Nikoli poslednjič |
|
|
|
Od urhg
|
|
Polje, kjer sem sadil. Je nehalo zoreti. Tunel je neizogiben. V vetru razpira ptica krila.
Živo rdeč jezik. Cesta se riše pod mano. Sam sebi večna prtljaga. Sam sebi nikoli poslednjič. Komentiraj pesem na forumu. (8 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
21:12 - 27.05.2007
Ostanejo le ukradeni trenutki,
ko se ljubiva,
dovolj, da se zaveva da sva,
da obstajava!
...
Beri dalje...
-
19:31 - 30.04.2011
Pravijo, da sem bolan,
sem pač preveč spontan.
Vse pod kontrolo, se bojijo,
zavore, da jim ne popustijo.
...
Beri dalje...
-
20:08 - 07.02.2007
Vlažnost.
Bogastvo, ki nikoli ne usahne.
Sokovi.
Vir, ki je nenasiten.
Kapital?!
In ti si kapitalist! ...
Beri dalje...
-
10:18 - 20.07.2006
Videla sem ga.
Spet.
Bil je sam
in ni me opazil.
...
Beri dalje...
-
21:21 - 10.02.2007
Vse spi in molči.
Tudi ti, ki te ni.
Roka išče tvoje dlani.
Vse me boli...
Kje si???
...
Beri dalje...
-
16:01 - 03.09.2008
S čim je napolnjena
tišina,
ki visi med nama?
Morda je najin molk
samo balon.
...
Beri dalje...
-
12:09 - 14.03.2008
Molči. Ustnice so neme in neizklesan kamen je obraz. Poskušam ga razbiti z vsem, kar mi pride pod roke. A kamen molči. Molči kot grob, pra...
Beri dalje...
-
16:35 - 13.06.2011
Preveč sem želel, preveč pričakoval,
v tem življenju, na koncu vse zasral.
Naenkrat se obrneš in se zaveš,
sam si ostal, sta...
Beri dalje...
-
20:02 - 03.05.2008
Prerasla sem to mesto
in se s tabo znova
parazitsko vrasla v njega.
Živim.
...
Beri dalje...
-
19:41 - 27.07.2007
...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ljubitelji poezije |
|
Na strani je trenutno 2 gostov |
|
|