|
|
Nikoli poslednjič |
|
|
|
Od urhg
|
|
Polje, kjer sem sadil. Je nehalo zoreti. Tunel je neizogiben. V vetru razpira ptica krila.
Živo rdeč jezik. Cesta se riše pod mano. Sam sebi večna prtljaga. Sam sebi nikoli poslednjič. Komentiraj pesem na forumu. (8 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
21:29 - 20.12.2004
Ta strast,ki v meni se kopiči, želja za tem ognjem in temi zublji, žgočimi in požrešnimi, postaja vedno bolj pekoča, ...
Beri dalje...
-
07:37 - 17.07.2006
Strem lupino tvojega sijaja in se grejem ob resnicah gnilih hrušk. ...
Beri dalje...
-
20:05 - 20.09.2006
...
Beri dalje...
-
10:25 - 09.10.2011
Danes, žalujoč za zlatimi časi štirivrstičnic,
ko sem prebiral ruske romantike Puškina in Lermontova
in si zamišljal, ...
Beri dalje...
-
10:03 - 04.02.2005
Zvenijo prsti mehko po klavirju, trepljajo blazinice napetost žic. Zbrana je pianistka vročičnih lic - silhueta predana netopirju.
Beri dalje...
-
14:13 - 03.02.2008
Bolečina, ki je postala nema;
izgubila je ego
in se razblinila v vseobsegajoč vakuum.
Občutki spremenjeni v večni "ne v...
Beri dalje...
-
23:43 - 14.02.2008
tako lepo si mi pel, Rafael
tako lepo si me objel
tvoj parfum pomešal si
z mojimi lasmi
in ko s...
Beri dalje...
-
06:06 - 27.04.2011
Včeraj mi je nekaj,
padlo v oči.
Sem stal na postaji,
ko to se zgodi.
Je dekle vstopilo,
na tretji per...
Beri dalje...
-
14:35 - 29.06.2006
med mnogimi ljudmi moja prva misel si ko me sonce prebudi moja zadnja misel si ko me spanec osvoji rada te imam prijatelj<...
Beri dalje...
-
17:03 - 02.09.2008
Ko hladna se svetleča nevarnost,
prebudi iz temnega svojega loga,
se spači mi čeljust in ta prevarnost,
bode me v telo, četu...
Beri dalje...
|
|
|
|
|