|
Nihče ne pogleda v strto zrcalo...
Sladke so laži in trpke resnice
Njeno srce... kdo bi "srce" klical skalo?
Dočakala svoje ni pravice
Nihče ne vonja uvele rože...
Na ustnicah nasmeh se riše,
noben pogled ne boža njene kože, nasmeh, a laž! v njenih očeh piše Nihče ne sliši česar ne želi...
Črna vrtnica, zbodla se je,
a v njej jeza zdaj kipi,
črne solze ji po licih polze Nihče ne ljubi česar ne razume...
Ogledalo, v njem je zdaj razpoka,
ne prenese teh ljudi, njihove sume,
dekle, ki črne solze joka Nihče ne vidi česa noče...
Njihova beseda luč srca ji je ubila
V njej skrito je dekle, ki ljubiti hoče,
a v svojih solzah se bo utopila... Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) |
