Kam ti, ki si cilj si svoj izbrisala,
nenadoma v neznano spet drviš?
Postoj zdaj vsaj malo, da ne izgubiš
vseh sanj, ki si jih od ne...

Gledam jo naravnost v oči.
Črne oči brez življenja, brez sijaja.
Mrtve oči, ki buljijo v prazno.
Njena požrešna usta grab...

Čas kosila zbere vso družino,
kot vsaki dan poprej.
Okoli mize posedijo,
kot vsaki dan poprej.
Prav fino se vsi poredijo, <...

Raztrgam ji obleko
Slečem hlačke
Ukažem obuj si visoke škornje
In strgane žabe...
Obrni se in na kolena!!!
Zun...

Izstrelil je nekaj prijaznih besed
in me tako ranil v srce,
da četudi počasi krvaveče,
zdaj zopet umira.

 
Nepred...

Lebdiš....
Nekje med zrakom in zemljo...
Stojiš na vršacu...
Razgled prečudovit je naokoli...
spustiš v dolino se brez sonc...

nad moje misli se črni oblaki zgrinjajo
saj sive celice se ne strinjajo,
kako bodo rešile težave,
k niso tako nedolžne narave

...

Drobni beli cvetovi šmarnice,
dotik zgodbe, duh prave solzice.
Objem nežnosti čez Slovenijo,
kot svitanje zorne jutranjice. ...

Svojo mavrico postavim v oblake
in moje srce na obzorja rob
da ti ki hodil boš po svetu
vedel boš kam vodi tvoja pot....

Iz spominov stkane sanje
so kot obleka za dolgo potovanje.
Obliko in vsebino so ji dale želje,
v mesečini...