Blažen in dišeč ropot,
trušč mladih src je svet,
nasmehi polni nemira
in solzne oči odrinjenih.

Gledam svoj odsev v zrcalu,
želje so zbledele, pogum je izpuhtel,
moj obraz se je izgubil v sivini,
čas se je zarezal vame in upanje...

Zrak, ki ga je že vsa ta leta postavljal na rob
sedaj nikakor noče v njegova pluća
zameglijo se mu misli in pade...

Odtoči, ko brez...

Od jutra do mraka
pozno v noč
se sliši povsod žvrgolenje.

Vsak ptič je izbran
do izbrane naravnan
in p...

Pod obokom rdečih čipk
je zdrsnilo zaupanje...
kot želja.... po moji koži
in globje...
V zavrtenem svetu vreteno
prevrta p...

Prazne obljube sonca, njih boleč odmev,
ko dež deli poljube zemlji, ki čaka
na življenje, da se rodi…
Še vidim ...

sivi prod
je tišina
je rosa
voda
je življenje
drzno
rojeno iz zvezde

Stojiš na samem kot drevo, s prgiščem ljubezni,
ki preganja sence razvejanega dvoma.
Šum popotnice se ujame v krošnjo tvoje pesmi,
k...

Sonce tako lepo sije na travnate bilke,
da zelena barva poživi in zazdi se rumena.
Trava posuši se... Sončni žarki rumeno pozlatijo. ...

ne bom mrka
čeprav v-maternična
ne bom mrka
lahko se izvijem