Z očmi, uprtimi v nebo brezdanje,
z rokami, prekrižanimi na prsih,
drsi Ofelija, kot duh, v neznane
kraje; mirn...

Kot da nisva si ničesar rekla.
Kot da so bile samo oči.
Kot da tisto, kar neslišno kliče
pod pogledi, malo manj boli ...
Beri dalje...

Čutim ga in vidim,
ta odsev sonca,
ki me boža in greje,
ki od daleč,
nekje od Atlantika priveje

v kroglo se dere
in všeč mi je
v kroglo se dere
in nič ne pove

CE plus E,

CE plus E,

E je korak pred Beri dalje...

V megleno jutro smo šli
z izčasenim korakom,
požiralci ur,
skrunilci vetra.

...

Dežna kapljica ti padla je v oko,
»joj« sprašujem te: »ali je hudo?«
Pomežikneš mi in rečeš,
»v redu sem, brez strahu.«
Beri dalje...

Tišina,
samo mrak
me še objema,
sama stojim na ulici,
gledam mimoidoče,
vsi nekam hitijo,
...

Pobožala me je mesečina....
Začutil sem jo kot lahkotno,
božajočo, nežno, skrivnostno
kakor da bi imela žametne...