Hodim , počasi...
oziram se naokoli,
dolga je pot...
imam časa na pretek...
mi bo uspelo?

Ne boš me videl jokati,
veš, res ne bom žalostna...
Le včasih, za zaprtimi vrati,
se nekaj v meni...

Točno ob dvanajti uri
zašklepečejo zobje
in želodček divje kruli,
ker mu jesti ne puste.

Avtomobilske luči
me odsevajo in verižijo
na vse strani
v neskončno temo večera.
Čutim zadušljivo odvečnost
utesnjeno v Beri dalje...

Iz moči spoznanj
pošiljam svoje misli
v nam še nepoznane sfere,
da bi uresničil željo
si najti končno mesto tam nekje,
Beri dalje...

Nenaden obrat. Usodni zasnutek.
Navidez za hip vse obmiruje
v popolnosti. A le za trenutek
in že se podoba t...

Kaj osvetljuje naše sanje
ki se godijo v temi
izza zaprtih oči?
Spomin

Življenje-trdo, kakor kamen.
Ljubezen-že dolgo ne gori več nje plamen.
Sreča-skrita tam nekje ždi.
Človek-ne najde in ne išče smi...

Drobce neba je razsipal veter,
po peščeni samoti bež sviter.
Dvigajočih trepalnic zablode,
še kaktusa cvet ni ...

Duša mi je okamenela,
izgubil se je srčnosti utrip,
tvoja podoba čisto je zbledela.