Včasih si rečem:"Dones se mi pa nič ne da."
Ampak to ni tako lahko.
Pa saj ne, da se mi ne bi dalo,
tudi sproščanje je tež...

Obstal je ob pogledu na
obotavljanje dežja
in mrak spremenil v dan.
In obstal.
Ponovno.

Nalivam si kavo,
kar tako za zabavo,
da pozabim na bolečino
in srca sivino,
ki se dviga nad jasnino,

tišina se je sprijela
z ostanki šepetov
na koščenih vejah
odmrlega dopoldneva

Razteza se tkivo življenja

Kot mehko prožno blago

Se plete v veje okostja

In greje hladno telo.

Mokre stene zmrznjenih magnolij
rjavijo točo tvojega telesa
moje misli malo tvoje
moja koža mokra tvojih sanj

Spet je tu
Tisti znan občutek.
Samo čas je vedno spremenljivka. Čas! Spolziš kot nočna mora.
Le malokdaj zajameš v vedro Beri dalje...

Že dolgo me ni bilo v tej sobi,
prestrašim se zaprašenosti,
dotaknem se klopi,
v prah narišem črtico,
prižgem napol izgoreno sv...

Veje so tesno objele stene,
veter še božaj dele lesene!
Listje pada v tvoje naročje,
igra popka brst nje je medene. Beri dalje...

Strast ubija počasi
zahrbtnio in v očeh
tujca sta najboljša prijatelja dveh čudes

vidim a ti ...