Sustigla nas noc u tijelu mjesecine
i sad promatra kako nasa tijela
polagano secu perivojima uzdaha.

Samota, zaradi katere ljubiš,
skozi tkivo strmečih oči,
ki te le za trenutek
pustijo samega,

KJE SI?

tako lep deževen dan,
da se bi v tebe skrila.
Danes se tako razumem sama s sabo,
tako zadovoljno zadovoljena,
da mi dež mamljiv...

obroč okoli zdaj
zateguje misel na potem
mečem se na vrh
da obelodanim dno
z norčavim soncem
spočenjam dež

Najpogostejše vprašanje, ki si ga zadne cajte zastavlam je zakaj?
Najpogostejša misel je ta, da vrnem se v raj.
V katerem sem bila...

Strgano izruj me!
Prosim vzemi ta moj svet...
S hladom ne obsuj me
tako ne morem več živeti.
V miru no...

Še vedno zagledana
v žamet svilenih
metuljih kril
na tvojih rokah
sanjam
safirno kopel

&nb...

Kaos atomov je naš krvnik,
obložil nas z razumom, z zavedanjem,
da nismo več pri pameti.

Ali živi tisto, ki se ne zaveda?
Ali ...

V moji tišini
je hrup gospodar
hrup nervoze
življenja vladar ...

Nihče umre
v smrtni tišin...

ko se prevešaš v nočje
skozi vejevje časa
lupiš mojo kožo
se stapljaš z očmi
v oceanih večnosti
postajaš zore...