Hudo mi je do vsega,
obžalujem vse kar sva ustvarila midva,
ali ljubezni te, ne tega se ne sme,
to je neka...

Jesenske sence so padle nate,
da so tvoje poteze
postale neprepoznavne.
Jesenske sence so padle nate
in te spreme...

Kako ti je ime,
bronasti vojak?
Si Janko, Stanko, Branko?

Kaj strmiš,
bronasti vojak?
Beri dalje...

Kam naj grem brez brezna pod seboj
kaj naj naredim brez vsega zla
naj se sam sebe mirim
naj se sam sebe krivim

Prilike, povodn...

Kaj je na dnu kozarca?
Praznina.
(Napolni ga znova...
Kaj je na dnu?)

prisluškujem nebu
bolj malo pove

samo rožmarin
in njegov bolestni vonj
ki odnaša

Jesenske meglice
razblinile so se.
Zdelo se je,
da pred mano topel
jesenski dan ...

V viharju mladosti, vecnih besed tvojih je car, me oblil kot mesecina, popeljah duh moj v raj. Prej siv moj pogled, sedaj turkizno žari in prej trpek ...

En tak večer,
ko jutra ni na obzorju.
Ko ni upanja,
da kdaj sonce vzide.

Jokala sem v duši
in trpela,
ker tvoje življenje,
polno je laži.
Zavrgla sem,
najine sanje...