V praznih trenutkih
plešem z medlo silhueto.
Bledí stik z resničnostjo,
požira me gibanje zaspanih.

Drhteče rok...

Prebudilo me je nasmejano....
prijazno lepo sončno jutro,
s snegom prekrita pokrajina,
dobro počutje, zvonenje ...

Šumijo gozdovi, dan se budi, Vse je enako, le tebe več ni. Pot, ki vodila naju je tja, Vodi še vedno in še vedno veter pihlj...

Med čebljanjem
in govoričenjem
loviš svojo samost
samo zato,
 

Pomlad je prišla, tiha in nežna
in obarvala drevje v zeleno.
Dvorišče prerasla mlada je trava
iščoč skrivališča pred nogo in koso. Beri dalje...

Sedim
pod visokim drevesom in čakam
Čakam 
da pridejo vame
velike besede




...

Ha, misliš, da me ubijaš,
ko se hvališ, s svojo novo prihodnostjo?
Misliš, da sem res tako majhna pred ...

Za sabo pustil sem dogodke
ne vedoč, da jih imam.
A zdaj na poti, ko ostal sem sam,
v spomin si vračam te trenutke.

Nije važno kako si dale od mene ja te volim i pomisli na  mene

Ali je mogoče, da tudi največja ljubezen ni dovolj, da bi začutili zivljenje v vsej njegovi popolnosti ?
Seveda.
Ali je torej sploh mogo...