Ulegla sem se v parku in
za trenutek zaspala pod senco hrastovih dreves.

Prepričana sem, da še zmeraj tli -
prav takšna kot nekoč.
Vztrajna, neobrzdana, globoka kot vesolje,
čista in ...

Moje pesmi niso lepe,
so pa dolge.
Jaz delam vse.
Rad štoram po riti
in ovohavam prste.
Rad vrtam po nosu
in je...

Kot oblaku veter
Kot sanjaču eter
Kot otroku črni Peter
Si centimeter za moj meter

...

Le kam tako drvi, drvi ta vlak življenja,
le kam se mu mudi saj poln je trpljenja,
trpljenja nedolžnih ljudi – zakaj tako hiti? <...

Pernate, rahlo rumenkaste,
zatohlo smrdeče in sajaste,
obležale so postelje ,
obrabljene,
miljonkrat povaljane,
od tu...

Ja, ja, ja... Ti kar pridi.
Samo mene ne bo. Ne čakaj me.
Že dolgo me ni, saj veš. Ne boš me videl.

Gledam skozi prozorno, veliko o...

Sem pomeni biti?
Bit mene pravi, da sem?
Ali sem pravi, da moram biti?
Lahko sem,
a nimam biti.
Lahko bit zanika, da sem.<...

Prepredajo me žile črnih misli,
ovijajo in zvijajo moje telo,
na nohtu noge mi poganja lokvanj,
izpraznjene oči še iščejo nebo. Beri dalje...

nebo je zjutraj čedno umito 
nočna rosa osvežila je naravo

vse, kar bilo je s temo skrito

pokaže zdaj podobo pravo