| Napisal/a špela37, v ponedeljek, 24. okt. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Lasje se mi kravžljajo od skravžlanih misli. Včeraj si zategnil vozel vprašanj. Zdaj sem mlin na veter, kljubujem ti, španski jezdec. Nikdar ne bo nihče razrešil tega, čeravno bo Gordij.
Je res dobro biti nora? Oči so me zrle in rešetale, sem gledala s poltrone zafukan lik, Dalijevega slona in veke skrivnostne barve. Čutnost sem zaznala, čustev malo. Vem, za povezavo. Pijem močno kavo, prisluškujem kupom knjig in se levim zopet v pravo zmašnjavo. V čakalnici sedim. Zopet na seznamu blaznih.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
