| Napisal/a intrigo, v sobota, 15. okt. 05 | 
       
	  	        
        
		
			             
              | Ocena urednika: | 
                  | 
             
			  
			            
              | Ocena uporabnikov: | 
                    (0 glas) | 
             
	  		         
		 | 
       
	  
	  	       	
	 
 To je prvic, da sem pesmi uredil v neko zame smiselno celoto. Po poteh hedonista je zame en cikel uma. Za vas...kdo ve. - Enajsta 
 - Dvajseta 
 - Deveta 
 - Pollux 
 - Petinštirideseta
 - Osma 
 - Triinštirideseta 
 - Šestnajsta 
 - Oseminpetdeseta
 - Sedemindvajseta
 - Enaindvajseta
 - Štirideseta
 - Nulta
  
Enajsta  Entrance point  Z raztegljivo žalostjo se skoz mene sprehajajo nenasitni vragi  nasilno vstopajo vame in ne pustijo svobodno dihati  Vzamejo si moj notranji mir za lasten užitek  in poteptajo upe na duševni počitek  Begam kot divja zver v kletki  dolgčas je vroče železo  in nenasitnost nedoživetega je omejenost  v kateri se gibljem  Čakam da se zgodi karkoli  se ne zgodi  Pa ni poti v nobeno smer poznane  vsaka tlakovana cesta za ovinkom se konča  v neprebojni fini koži  če rjoveš izgubljaš energijo  čeprav je maš toliko preveč  Si utrujen  a lahko bi tekel do nebes  Misliš na smrt pa se ti zdi gnusna  edino nemir v neskončnost je dosegljiva alternativa  in sovražiš, da bivaš.  Pa tudi to je neresnica  ker čustev sploh ni  oziroma so manifestacija lenobe  lenoba je posledica pomanjkanja intrige  ovire so, čeprav jih ni  Na poti brezupa  vztrajaš zaradi nesmiselnih razlogov  a vendar je enako nesmiselno skreniti z nje  Brezup uma grmi v tvoji duši  in absurd se zdi ganljiva tolažba.  Dvajseta  Background check  Tvoj oče se plazi mimo okna  pohotno mu oko žari  od naslade ves pijan  tvoje mhke si kože želi.  Povampirjeno oko mu joče  za starimi časi  ko spoštovan in vreden oče  lhko svojo hčer si privošči.  In med štirimi stenami preplašeno  milo, dišeče dekletce kleči  s prekrižanimi nogami tesno skupaj  pol sile, pol si milosti želi.  Deveta  Target locked  Moja boš  ko te prebodem s šilom časa  moja boš  ko se kazalec zarine v dišeče meso  moja boš  ko Najvišji joče črne solze  moja boš  ko mi luč pogleda vzame tema  moja boš  ko sonce drugič v dnevu zaide  In te depriviram sonca, sem tvoj bog!  Pollux  Decision  Trenutek srca bolečino vzame  zbodljaj v naslednjem poveže te v krog  da čutiš misli misli čutiš in obratno  ne obstajaš več če nisi z njo.  Da jo z vetrom ne odnesel bi vremenar  bi privezal z nevidno jo vrvjo na mé  pil bi kri iz njenih ven in mešal z mojo  kože vonj sesal bi v nesmrtnost to ujet.  Mrtve rože bi prinašal ji v naročje  penast blebetal bi ji v obraz  lase, ki padejo z glave, bi pobiral  z njih pletel bi spomin, bedak.  Stapljal bi se z njeno dušo  in telesom zlival bi se z njo  z njo dvojino bi ukinjal  ne glede na smrt  ona jaz je jaz pa z njo.  Petinštirideseta  Tranquility  List papirja  marmor  in jedilni list.  S tlakovano kožo  se drgnem.  Dvakrat več neba  ostaja za mano  sramotilni steber  ...je za mano.  Za mano je kamen  in za mano leteči  pred mano le gnijoče meso.  Osma  Stalking 1  Skoz mrtve roke gredo  od včeraj in skozi jutri  vreščijo  glasilke se šibijo  in okno poči pod težo hladnokrvnosti  Pa se ura ustavi  in stena pobledi  mehko je občutje po tem  mehko kot kamnit kamen nagrobnika  In užitek je blizu  Triinštirideseta  Stalking 2  Spet me izzivaš  si nohte lakiraš  žeja po tebi  raste v meni  Malo po moje  Malo po tvoje  Tu je vrhunec  Uplahne moj kunec  in žrtveno jagnje že tli  Šestnajsta  Epicentrum  Pogled od daleč, izza vogla  smrtonosen blesk v očeh  oglje  in ogenj.  Veter ob ušesih  in groza skozi grlo  strgan  in hiter.  Veriga rožlja  trga se, trga!  Oseminpetdeseta  Pleasure 1  Ko deviška se kri  pocedi po umazanem suknu  ob podpori Luči  s prezirom skeniram obraz  polno pljunkov je mlado telo  označeno s kredo  kjer z nebom se druži premlado meso.  V očeh se s smehom igra  mrmra na violino jezuitski napev  z obraza nemir  s telesa strgam smrad  pajčevina obdaja nežno silhueto  prinesem mačeto  za spominek vretence imel bom deveto.  Sedemindvajseta Pleasure 2  Ni dolgo kar je umrla  še seva telesa lahen opoj  Ko jo gledaš golo pred sabo  komaj zadržuješ smeh.  Približaš se ji z obrazom  željno začutiš neznaten drget  nedavno preminulega života  in oblizneš njeno oko.  Njene noge oklepajo tvoje  grizeš njen vrat, belo kožo  in dihaš v ritmu divje slasti  utrgal si že uvenelo rožo.  Sedaj se obvladaš  na njej ti mirno počiva oko  zaveš se svoje božanske moči  saj skrunil si pravkar umrlo telo.  Enaindvajseta  Pleasure extended  Fondue se vonja z odprtimi čakrami  okuša se z benevolentnimi čekani  golta se z ihtečimi križljaji  in brazgotina od ognja  souvenir.  Fondue - pekel bom zvečer, mamljivo  dovtipi v službi, trafika, vlak, šaljivo  Kazalec ročne ure spravlja me v obup.  Pade mrak - udarci noža prav ganljivo  pojem, režem kos po kos, melodijo si igrivo  Naslado mi povzroča - spomin na...  kar danes je fondue..  nekdaj kričanje in jok.  Štirideseta  Harmonious tranquility  Smejoči obrazi  v tišini jim škripajo ustnice  Prijazni pogledi  Krohoti  Pet dag šunke na mizi  toplina v srcu  Krof in solata  Prezir  Kje si zdaj, Mojca  da ti s cvetačo izmijem oči?  Ni te, ni!!  A šunka na mizi še vedno diši  Nulta  To be continued  Mnogim se jutri bo dogajala krivica  greš z dobrimi nameni kupit bika, doma pogledaš..bla je pač telica  Milijon lačnih tepe se za kepo riža  še tistga k mu rata jutr pokosila bo zahrbtna podsaharska griža  Vsak stošestindvajseti ugotovu zjutraj, da je peder  starša sta se ga odpovedla..jima pač najeda...ker nonstop nosi leder  Vsazga trinajstega v glavo jebe alko  sej za jetra mu ni mar...je itak dobu aids s tisto ukrajinsko plesalko  Od brata brat jutr brizgnu si ga bo poslednjič  škode ni prevlke, mu je bla v lajfu edina želja posnet nizkoproračunski pornič  Camusu danes ali včeraj je umrla mama  kmal zatem na smrt ga obsodila bo država  Hitler zakuru prbližn miljavžnt slovanskih Bertov in Bertolin  valda čez čas se je ustrelu, ko dobu je račun za plin  od ženske, k je skočla z WTC-ja brez poslednjga klica  ostal je majhn košček jeter in skoraj netodaknjena ledvica  Nonstop brutalnosti in žalost, przanešeno prav zares nkomur ni  men pa kljub temu nonstop se smeji, k se mi po glavi rolaš Ti.   				
	
       
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 
        
       
      
  |   
		  
        
					
		
		 Komentarji uporabnikov (0)  
				 | 
       
     
	
	
	 |