Pogledam skozi okno,
že sonce zahaja,
a moja misel
spet k tebi uhaja.
Le kje si?
Iščem te,
a tebe ni.

grizem skozi
megleni obstoj
nekega jutra
v sredico
nedostopno

Rja me razžira.
Od znotraj.
In ko se zadnja nitka utrže,
bom prva snežinka.

Zabranjen spanec,
zabranjena roža,
zabranjene poti.

Tam še spim
v lebdenju dneva
ves skesan poljub strasti,
ki sameva do večera
potem pa veš...

Najin dialog spremenil se je v
dvojni monolog, ki ostaja v tišini.
Nesposobna izraziti besede,
kot bi uživala v medsebojnem klanju.<...

Vse bo v redu,
to je samo stanje,
samo neko sranje,
ki bo slej ko prej minilo,
in vse se bo uredilo.
Vse to tr...

Zakaj to življenje je tako kruto
zakaj tako tepe nas z bičem v rokah
zakaj hrepenenje boli tako hudo
odgovor ve veter nikakor pa jaz...

...