| Napisal/a emily, v torek, 11. okt. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Pridi in me odpelji na mrtvih pesmih
Zapelji s svojim nasmehom
Nikoli ne veš kje se končajo sanje
Nikoli ne najdeš milosti v mislih
mene, tebe in obeh skupaj
Zarezana drug v drugega Zvezana na repe kometov Poslušava nadangleske melodije
Stisni se v moje zenice, kot da bi bile najtoplejši objem
in se pogrej od jesenskega umiranja listov
Orehi so skoraj goli
Še večraj sem metala semena v zemljo tvojega navdiha Nikoli me ne boš zapustil
Ker me nikoli nisi našel
Nikoli ne ne bom jokala
Ker se nikoli nisem znala zares smejati Preprostost bi rada odkrila v konicah tvojih prstov
Čustva in spomine mrtvih pesnikov
Ko se poljubljava spim na na oblaku vonja po divjem jasminu
Sem najmanjši in najmočenjši del tvojega življenja
Ne boš me izpustil
Ker nikoli nisem prijela tvojega obraza Nikoli več se ne bom vrnila k tebi, ker nikoli nisem prispela
Nikoli se nisem bala sprejeti boga
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
